29. 9. 09

Preko Mure - 29. 9. 2009



Današnji dan je nekaj posebnega: torek je, ampak naša ponedeljkova planinska skupina je na poti namesto včeraj. Na pot krenemo že ob šestih. Tudi program je malo drugačen od običajnega, smo bolj turisti kot pohodniki. In to z razlogom. Odkrivamo svet preko Mure, ki ga verjetno najmanj poznamo v Sloveniji.

Najprej si zaželimo lepot cvetja in v Dobrovniku obiščemo rastlinjake Ocean Orchids, kjer se do sitega naužijemo čudovitih orhidej in drugih lepot tropskega vrta.

V Bogojini je pa že treba obiskati lepotico med cerkvami - stavbo po načrtih arhitekta Jožefa Plečnika, ki ji ni podobne, kaj šele enake. Od 1927 do 1927 so nadgradili staro cerkev iz 14. stoletja in novi zgradbi vdahnili čar okolja v obliki glinenih vrčev in krožnikov. Tudi okrogli stolp je nekaj svojskega.

Večina med nami pozna rotundo iz Sela samo s slik, zato se preko gričkov zapeljemo v dolino Kobiljskega potoka občudovat to nenavadno okroglo stavbo, ki je bila v 13. stoletju zgrajena iz opeke, v 15. stoletju pa poslikana. Leseno streho dopolnjuje še prav tako leseni zvonik nedaleč od cerkve.

Na vsak način si želimo obiskati tudi kakšno evangeličansko cerkev in prilika je v bližini, v Moravskih Toplicah. Prijetno nas preseneti svetla zunanjost in notranjost zgradbe, preprostost in urejenost, pa nenavadna starinska slovenščina v molitvah in pesmih.

Pot nadaljujemo proti Gradu, največjemu naselju na Goričkem in gradu - enemu največjih v Sloveniji. Narava se že jesensko barva, v nekaterih vinogradih vriskajo berači, na poljih z bučami je le še malo plodov, zato pa novi cvetovi; koruza pa v večini primerov suha in nepobrana. Odkupna ena je menda tako nizka, da se je ne splača spraviti s polja. Grad, katerega začetki segajo v 13. stoletje, so v zadnjem času na novo pokrili, še veliko bo treba napraviti pri obnovi, za natančnejši ogled pa si bomo vzeli čas kdaj drugič.

Kaj danes ne bomo nič zares hodili? Privoščimo si sprehod po gozdni učni poti na Tromejnik, kjer na okrog 390 metrov nadmorske višine lahko stojimo kar v treh državah. Za vse novi kraji so potem na povratku skozi Rogašovce in mimo Ledavskega jezera, od Petanjcev naprej pa se že bolj spoznamo. Še bomo odkrivali lepote Slovenije na tak način!

http://www.oceanorchids.si/si/index.php
http://www.burger.si/Bogojina/BogojinaCerkev.html
http://www.burger.si/Selo/Selo.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Evangeli%C4%8Danska_cerkev,_Moravske_Toplice

28. 9. 09

Trgatvi v Presladolu - 26. in 27. 9. 2009



Sončni dnevi in zrelo grozdje. Čas za trgatev. Sobota in nedelja sta bili čisto v tem stilu: spretne roke in ostre škarje, polne posode sladkega grozdja, klepet in šale, pesem, vriskanje, veliko jedače in pijače. Značilna jesen s pospravljanjem sadov narave in dela pridnih ljudi.

Video:
Trgatev 1: http://www.youtube.com/watch?v=FfrqZyQXYVg
Trgatev 2: http://www.youtube.com/watch?v=8jsV9bVDMXY
Trgatev 3: http://www.youtube.com/watch?v=-A9F9Gusuh8
Trgatev 4: http://www.youtube.com/watch?v=C0qup3d87jI

23. 9. 09

Lepo mi je Zagorje zeleno - 22. 9. 2009

Petdeset dobro razpoloženih potnikov in potnic v Vebrovem avtobusu, to je gotovo izlet Društva upokojencev Sevnica. Z zvestim šoferjem Ivanom poberemo udeležence po Sevnici in okoliških krajih, potem pa smer Kumrovec. Izgleda, da je po novih predpisih glede gripe potrebna temeljita dezinfekcija in preventiva v obliki močne žgane pijače. Šofer je poskrbel tudi za to. Skrbna predsednica društva Marijana in prizadevna vodička Štefka pa nam že ob prvem postanku postrežeta z malico in, ko zadiši še Ivanova kava, se kar nekaj časa ne pustimo zapeljati hrvaškemu vodiču na ogled muzeja na prostem. Potem pa se le sprehodimo med starimi poslopji, v katerih je predstavljeno življenje v preteklosti. Pogledamo še v Titovo rojstno hišo in se slikamo ob njegovem spomeniku. Dovolj smo se namučili in zaslužili toplo malico v obliki okusnega golaža.



Kruno nas popelje naprej po Hrvaškem Zagorju, ki nam ga predstavi tako, kot ga zna samo domačin, ki ima te kraje rad. Obilico podatkov zna povezati z zanimivostmi in drobnimi duhovitostmi. Koji je glavni grad Zagorja? Kdo bi vedel, da je to "vinograd". Ja v svoje vinograde so ljudje tod okoli res zaljubljeni, med njimi pa se razprostirajo pašniki, gozdovi... Zagorje je res zeleno. Ob Sotli se vozimo, pravzaprav ob Sutli, ker smo pač na hrvaški strani. In tu je Zelenjak, kjer je Antun Mihanović napisal pesem Lijepa naša - državno himno, še spomenik so postavili tam. Pri Klanjcu se samo spomnimo Antuna Augustinčića in njegovega kipa konja pred zgradbo Združenih narodov v New Yorku, sicer pa je večina v njegovi galeriji že bila.

Več pozornosti namenimo Gornji Stubici, kjer nam prijazna kustosinja v dvorcu plemiške družine Oršić iz 18. stoletja razloži zgodovino kraja, dvorca in potek kmečkih uporov, posebno največjega na tem področju v letu 1573. Seveda je obvezno tudi slikanje pred mogočnim Augustinčićevim spomenikom Matiji Gubcu in ostalim kmečkim upornikom. Lahko si predstavljamo, kako bedno je bilo njihovo življenje na borni zemlji in z veliko dajatvami gosposki. Danes vidijo ljudje prihodnost in napredek v razvoju turizma, saj imajo poleg slikovitih hribov in gričkov za pohodništvo tudi veliko virov tople vode za toplice, dovolj kulturnih znamenitost, tudi cerkva za romarski turizem, pa značilne hrane in pijače.

Nam se mudi naprej v Krapino, kjer so leta 1899 našli ostanke pračloveka. Da ne bi onemogli, pred ogledi še malo pomalicamo. V muzeju nam predstavijo važna odkritja nahajališča Hušnjakovo in se pohvalijo, da bodo v kratkem odprli nov moderni muzej. Nekateri se sprehodimo še do votline in se poskušamo vživeti v tiste davne dni pred 130 tisoč leti.

Na poti proti Varaždinu smo pozorni na kraj Bednja, ki je znan po svojski govorici. Ste vedeli, da je reka Bednja, ki izvira pri Trakoščanu in se izliva v Dravo, najdaljša reka na Hrvaškem? Reka namreč, ki teče samo po hrvaškem ozemlju. Pri nas je taka verjetno Krka. Lepoglavo poznamo predvsem po kaznilnici, v kateri je treba iskati novega predsednika - tako se je pošalil vodič. Poleg Tita je tu kazen prestajal Franjo Tudžman, med zaporniki pa je bil tudi Alojzij Stepinac. Zapor so zgradili leta 1914 in je še danes impozantna opečna zgradba za kakšnih tisoč zapornikov. Kraj pa ima še marsikaj drugega: stari pavlinski samostan, staro tradicijo šolstva, znamenite čipke...

In končno: Varaždin. Premalo časa imamo za temeljit ogled tega baročnega mesta, ki je bilo od 1756 do 1776 sedež parlamenta, vlade in bana - torej glavno mesto Hrvaške z bogatimi palačami in kar 400 vrstami obrti. Leta 1776 pa je požar uničil dve tretjini zgradb in kljub hitri obnovi je Zagreb prevzel vlogo glavnega mesta. Poleg ostankov starega obzidja, trdnjave,
stare mestne hiše, samostanov in cerkva je tu še novi del z razvito industrijo, ki omogoča preživetje mesta in okolice. Sprehodimo se po znamenitem pokopališču v obliki parka, pa po starem delu mesta, pokukamo v katedralo, prisluhnemo na ulici stari lajni in se poslovimo z željo, da še pridemo. Obilna "kočerja" (po obliki kosilo, po času večerja) ob jezeru v nekdanji gramoznici pa nas okrepi za pot domov. Utrujeni? Ja, malo. Pa tudi polni novih vtisov in znanj.

Video
Kapela v dvorcu Oršić - Gornja Stubica: http://www.youtube.com/watch?v=P8UdujarOiM
Ostanki obzidja in grad v Varaždinu: http://www.youtube.com/watch?v=dMNjEHkuWXM
Lajna na ulici v Varaždinu: http://www.youtube.com/watch?v=zB_NprAKWDA

Več fotografij
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/Lepo%20mi%20je%20Zagorje%20zeleno?lc=1033

Na internetu lahko najdemo
http://www.mdc.hr/kumrovec/hr/setnja/index.html
http://hr.wikipedia.org/wiki/Lijepa_na%C5%A1a_domovino
http://www.klanjec.hr/povijest/
http://www.gornjastubica.com/o_gornjoj_stubici.htm
http://www.krapina.hr/default.aspx?id=40
http://www.lepoglava-info.hr/opsirnije.asp?strID=36&jezik=hr&lng=1
http://www.varazdin.hr/znamenitosti/index.html

21. 9. 09

Mozirska koča na Golteh - 21. 9. 2009



Za ponedeljkovo skupino je to mačji kašelj, če le imamo kombi in prizadevnega voznika ter vodnika Vinka. Do Žekovca pri Mozirju se zapeljemo, ugotovimo, da žičnica ne dela, sicer pa smo zato tu, da pešačimo. Do Mozirske koče nam obljubljajo dve uri in dvajset minut hoda. So pa natančni, še čudno, da ni dvajset minut in pol. Mi to priredimo malo po svoje, ker nas po poti zamotijo gobe, pa lepe lesnike in tepke, mogočne lipe in javorji, celo skorš najdemo. Tu je še nekaj ovc, redke hiše, cerkev svete Redegunde nekje na levi in strma pot navkreber. Curlja in kaplja! Pri Mozirski koči pa presenečenje: odprta je, kar je za planinske koče ob ponedeljkih prava redkost. Tudi postrežba je na višini: dobesedno (1356 metrov nadmorske višine) in v prenesenem smislu. Sprehodimo se še do Alpskega vrta, kjer je večina rož že odcvetela, je pa še vedno lep in ponuja razgled v dolino. Danes malo zamegljeno.

Prehojena pot v hrib se nam je zdela nekam strma, zato za povratek izberemo drugo, tisto proti Rečici ob Savinji. Kar lepo se začne, potem pa zelo zoži in previdno stopamo med skalno steno na desni in prepadom na levi. Kar razveselimo se dela, kjer se lahko oprimemo "zajle" in se počutimo bolj varne. Česa takega pa res nismo pričakovali. Pot naprej je širša in manj nevarna, skoraj ves čas po gozdu, včasih krepko navzdol. Pa kaj hočemo, saj gremo vendar v dolino. Tisti dve predvideni uri malo prekoračimo in spet so krive gobe, krave na paši, pa zanimiva kmetija s trdnimi starimi poslopji in štirimi ogromnimi prastarimi lipami. In prijaznimi domačini, pripravljenimi za razlago in klepet. Kdo bi ob tem pretirano hitel domov?

19. 9. 09

Zaključek planinskega tabora Poljska 2009 - 18. 9. 2009



Okrog petih popoldne s svojimi značilnimi črnimi majicami in belim napisom "okupiramo" novo gostišče Felicijan v Šmarčni, ob cesti med Radečami in Boštanjem. Toliko si imamo povedati, da Janez, vodja tabora, komaj pride do uradne besede. Skrbno je pripravil predstavitev Šmarčne in okolice. Neverjetno, koliko bogastva se skriva tudi v teh manjših krajih: stara cerkev, nekdanji grad, žive jaslice, lovljenje lesa na Savi... Na mizah pa že zadišijo pice in vabi pijača, da si privežemo dušo pred ogledom posnetkov s tabora. Ob izboru Janezovih in Otovih slik obudimo spomine in se večkrat od srca nasmejimo prizorom. Tudi med večerjo je dovolj priložnosti za klepet, spomine in načrte. Marko nas z zvoki harmonike vzpodbudi, da zapojemo nekaj "naših" in splošno znanih.

Sicer pa smo s Poljsko še kar naprej povezani: v Katowicah naši košarkarji igrajo na evropskem prvenstvu tekmo s Hrvati in ob prihodu domov ujamem še zadnje minute. Zmaga in uvrstitev v polfinale! Tooooooo! Če ni bil to en super večer.

Video:
Janez predstavlja kraj srečanja - http://www.youtube.com/watch?v=3QRYplRzgG4


14. 9. 09

Kozje in Vetrnik - 14. 9. 2009


Kljub slabi vremenski napovedi je zjutraj v Sevnici vedro in skoraj jasno, bolj proti zahodu pa je že nekaj dežja. Torej gre ponedeljkova skupina proti vzhodu: skozi Brestanico, Senovo, Koprivnico in Podsredo se zapeljemo do Kozjega. Tu se ob kavici dokončno prebudimo, potem pa se s kombijem zapeljemo še malo po dolini proti Vetrniku. Izberemo še neasfaltirano cesto, ki pa jo širijo in naslednjič bo gotovo tudi tu asfalt. Saj ga privoščimo domačinom, ki jih je na nadmorski višini okrog 650 metrov še 153 (po štetju leta 2002). Kmetije so razložene po hribih in dolinah, zraven manjše njive, krave in ovce na pašnikih, veliko gozda (kostanj dobro kaže), pa razgled proti jugu v doline, ki so zastrte z rahlimi meglicami. Pred eno izmed hiš je "parkiran" celo rudniški voziček kot spomin na čas, ko so tudi ljudje od tod iskali zaslužek v premogovniku Senovo. Pri Šoštaričevih si privoščimo požirek žganega, potem pa se dvignemo do točke, kjer je na levo Ravni Log, na desno pa Jelša. Dve pohodnici se v dolino vrneta po cesti, ostali pa deloma po brezpotju skozi gozd. Da nam ne bi bilo prevroče, nas začne zmakati dež, pa nič zato: tudi v takem vremenu se da uživati v naravi.

http://www.obcina-kozje.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=58&id_informacija=438

13. 9. 09

Lisca poje 2009 - 13. 9. 2009



Na že tradicionalni prireditvi smo že tradicionalno držali pesti za lepo vreme. In res je zdržalo. Enajst zborov je zapelo po dve pesmi, folkloristi Društva upokojencev Razbor so zaplesali, ogledali smo si lahko fotografije in druge umetnine, ki so nastale v Oglarski deželi in njeni okolici, se zabavali ob posrečenem nastopu svojskega ansambla Stari časi... in se prijetno družili.

Video:
Planinska pevska skupina Encijan - http://www.youtube.com/watch?v=9kUel9sSeKI
Pevski zbor Društva upokojencev iz Sevnice Prijatelji - http://www.youtube.com/watch?v=NzieCsivEhM
Pevski zbor Društva upokojencev iz Sevnice Prijatelji - http://www.youtube.com/watch?v=mHijUNPNa00
Vokalna skupina Rimljanke iz Rimskih Toplic - http://www.youtube.com/watch?v=KGnGHutXM5E
Vokalna skupina Rimljanke iz Rimskih Toplic - http://www.youtube.com/watch?v=Cvs_HPXS_yE
Moški pevski zbor Papirničar iz Jagnjenice pri Radečah - http://www.youtube.com/watch?v=31xSkCpRSvQ
Moški pevski zbor Papirničar iz Jagnjenice pri Radečah - http://www.youtube.com/watch?v=8jKdRP4HDHw
Mešani pevski zbor Plastoform iz Šmarjete - http://www.youtube.com/watch?v=R9WAdZRShYo
Mešani pevski zbor Plastoform iz Šmarjete - http://www.youtube.com/watch?v=sfhiz7lYBgk
Folklorna skupina Društva upokojencev Razbor - http://www.youtube.com/watch?v=mbnKpEIJqMY
Folklorna skupina Društva upokojencev Razbor - http://www.youtube.com/watch?v=gfbd0HFtVCA
Podgorjanski ljudski pevci iz Novega mesta - http://www.youtube.com/watch?v=xZ4fG3697QA
Podgorjanski ljudski pevci iz Novega mesta - http://www.youtube.com/watch?v=0C6wQ0KOSv4
Ljudske pevke iz Društva kmetic Šentjernej - http://www.youtube.com/watch?v=RPRMPD7WHKo
Ljudske pevke iz Društva kmetic Šentjernej - http://www.youtube.com/watch?v=zYmfgW04d6Y
Moška vokalna skupina Lira Krmelj - http://www.youtube.com/watch?v=8zmrKj72uX4
Moška vokalna skupina Lira Krmelj - http://www.youtube.com/watch?v=yeVep-_8Voo
Pevska skupina Društva podeželskih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki - http://www.youtube.com/watch?v=TBiVDpssU2g
Pevska skupina Društva podeželskih žena Pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki - http://www.youtube.com/watch?v=diKknDY-XVI
Moški pevski zbor Bizeljsko - http://www.youtube.com/watch?v=kyPad0X2LMw
Moški pevski zbor Bizeljsko - http://www.youtube.com/watch?v=xVsbRjnlhjw
Mešani pevski zbor Lisca Sevnica - http://www.youtube.com/watch?v=LwFKlkc260A
Mešani pevski zbor Lisca Sevnica - http://www.youtube.com/watch?v=4rGQ8ucqM9A
Skupna pesem vseh zborov - http://www.youtube.com/watch?v=zToY4HFPZW0
Skupina Stari časi iz Rimskih Toplic - http://www.youtube.com/watch?v=je0RGSbnfXQ
Skupina Stari časi iz Rimskih Toplic - http://www.youtube.com/watch?v=ByrEi9MqQZk
Skupina Stari časi iz Rimskih Toplic - http://www.youtube.com/watch?v=_6_jM5e51h4

Po Lendavskih goricah na Madžarsko - 12. 9. 2009


Sobotni planinski izlet ima tokrat cilj v Lendavskih goricah. Kar ne moremo verjeti, da smo v dveh urah že v Lendavi, se pa res pozna ta novi del avtoceste. Pričakata nas turistični vodič in planinski vodnik: danes bomo v dobrih rokah. Izvemo nekaj osnovnih podatkov o Lendavi, si ogledamo kulturni dom z razstavo o Židih, skozi okno pokukamo v sinagogo, ki jo obnavljajo, in se začnemo privajati na dvojezičnost. Z veliko težavo beremo madžarske napise, k sreči so tudi slovenski zraven. Ob sprehodu po glavni ulici našo pozornost pritegne še župnijska cerkev svete Katarine, bogate muzejske in galerijske vsebine gradu iz 18. stoletja (stari grad je bil tu že šest stoletij prej) pa pustimo za kdaj drugič. Povzpnemo se h kapeli svete Trojice, od koder uživamo razgled daleč naokoli, ogledamo pa si tudi mumijo kapetana Mihaela Hadika in se spomnimo časa, ko je ta kot vodja obrambe Lendave proti Turkom tudi padel. Kapelo so postavili v letih 1727 in 1728 prav v spomin na izgon Turkov.

Naprej pa po planinsko: med kilometri in kilometri vinogradov Dolgovaških in Lendavskih goric, kjer opazimo veliko od toče uničenih trt, vmes pa tudi krasne jablane z zdravimi plodovi. Potem pa gozd in prvi mejni kamni z Madžarsko. Kar nekaj časa hodimo po mejni črti, spustimo pa se tudi bolj v notranjost sosednje države. Okolica zidanic je še kar vzdrževana, obirajo že prvo grozdje - največ je samorodne šmarnice, veliko pa je zapuščenih hiš in zaraslih travnikov. V naselju Lendvadedes je na prodaj precej hiš in parcel, nas pa bolj zanima počitek pri ribniku in hladno pivo v lokalu. Vračamo se po kolesarski stezi skozi gozd in uživamo v prijetni senci, potem pa se spet priključimo že znani poti med zidanicami. V Lendavskih goricah v prijetnem hramu nas čaka malica: bograč, belo vino, kavica. Gospodar zaigra še na harmoniko, nam se odvežejo grla in kar ne moremo se posloviti.

Ampak treba je domov. Po krajši poti se zdaj spustimo do hotela Lipa v toplicah, katerih termalna voda je zlasti bogata s parafinom. Ne pozabimo tudi na to, da se to soboto v mestu odvija prireditev Lendavska trgatev 2009. Če smo že sprevod zamudili, za rep ujamemo nekaj programa z ljudsko glasbo in plesi. Tudi vseh stojnic še niso pospravili in lahko poskusimo krajevne specialitete in se z bogatimi vtisi vračamo v Sevnico.

Video posnetki:
Kilometri vinskih goric: http://www.youtube.com/watch?v=wLhVY3tHQDw
Pred hramom: http://www.youtube.com/watch?v=PRV0t1433nw
Razigrani plesalci: http://www.youtube.com/watch?v=w712fVG-Pa4
Spretno s klobuki: http://www.youtube.com/watch?v=xfhsYpF4YRQ
Šegave pevke: http://www.youtube.com/watch?v=LRgtBeXNtBs

7. 9. 09

Temenica - 7. 9. 2009



Kje pa je spet to, boste vprašali. No, za reko Temenico ste gotovo slišali ali jo videli, sploh, če je pri Trebnjem kaj poplavljala. Sicer pa izvira pod Javorom nad vasjo Temenica južno od Litije in do Trebnjega preteče že kar nekaj poti. Pri vasi Dolenje Ponikve ponikne v številnih požiralnikih, teče okrog 1600 metrov pod zemljo, pod 35 metrov visoko pečino v Zijalu pri naselju Vrhpolje pa spet privre na dan. Naprej teče po Mirnopeški dolini, pa se pri Goriški vasi spet skrije pod zemljo, izvira v Luknji pri Prečni in se po nekaj kilometrih izliva v Krko.

Ponedeljkova skupina je danes obiskala kraški izvir Zijalo, kjer smo občudovali zlasti številne izvire niže ob strugi, se potili na poti v hrib, se sprehodili med vinogradi z razgledom na Mirno Peč in končno dosegli cerkev svete Ane na višini 407 metrov. To je srednjeveška stavba, ki je bila barokizirana v 17. stoletju, stoji pa na mestu prazgodovinskega gradišča Vrhpeč iz 8. do 5. stoletja pred našim štetjem. Lepo je obnovljena, nekaj posebnega so lesena vrata z rezbarijami. Dvojčkova pot nas je pripeljala v dolino, preko železnice Trebnje - Novo mesto, po gozdu in polju do Dolenjih Ponikev. Travniki so živopisani od cvetja, zlasti je veliko rmana.

Naše pohajkovanje smo zaključili s pravo pojedino pri Hermini v Boštanju. Saj si lahko predstavljate, zakaj. Da smo ji lahko voščili ob rojstnem dnevu in si zaželeli še veliko skupaj preživetih dni.

6. 9. 09

Preska, 6. 9. 2009



Nedelja po kosilu. Čas, ko človek malo razmišlja z zaprtimi očmi, zadrema in lenari... Ampak ne danes. S Tilčko izkoristiva prijaznost Janeza in Milene in si privoščiva prevoz z avtom na Presko, tja v hribe nad Boštanjem, kjer je ob treh 8. koncert slovenskih ljudskih pesmi pod naslovom En hribček bom kupil. Dvorišče kmetije Hrovat se hitro polni, samo še pomembne ljudi za prvo vrsto počakamo, potem pa začnemo. Na mladih svet stoji, pravijo, tako prireditev začne mladi harmonikar, zaključijo jo pa kar trije. Vmes pa tri skupine iz domačih logov, pa šest takih od Primorske, preko Dolenjske do Štajerske. Veliko starih in neznanih ljudskih pesmi slišimo, se nasmejimo ob šegavosti nekaterih besedil, poteče tudi kakšna solza. Gostja prireditve je Nuša Derenda, ki poleg zimzelenih melodij Med iskrenimi ljudmi in Poletna noč zapoje tudi tisto znano Kje so tiste stezice in za sabo potegne večino gledalcev. Tudi ob mladi harmonikašici zapojemo V dolini tihi, pomagamo pa tudi pevcem in pevkam pri skupni pesmi Marija, skoz življenje.

Po koncertu si je mogoče ogledati razstavo Trenutki preteklosti slikarja Jožeta Kumra v preurejenem skednju. Treba je še občudovati podrobnosti te lepo urejene kmetije, pozdraviti prijatelje in znance, z njimi poklepetati ob kozarčku in prigrizku. Vreme je prelepo, da bi se tudi domov zapeljali, proti Sevnici jo mahneva peš in uživava na gozdnih poteh in razgledih daleč naokrog.

Preska, drugo leto spet na svidenje!


Blaž Novšak je raztegnil svoj meh.


Kje so tiste stezice: Nuša Derenda s skoraj vsemi navzočimi.


Gostitelji - Fantje s Preske.

Povezave na ostale video posnetke:

Ljudski pevci iz Boštanja - http://www.youtube.com/watch?v=ly3ir0eMY5o
Sestre Jakob: http://www.youtube.com/watch?v=5LWoAhnpMUk
Fantje z vasi: http://www.youtube.com/watch?v=Jss1m7nOu-I
Paridolske korenine: http://www.youtube.com/watch?v=07gZ-oxCD1w
Matičkovi: http://www.youtube.com/watch?v=AafGZbor57k
Barbare in Martini: http://www.youtube.com/watch?v=eaOqGTu4X_A
Zarja: http://www.youtube.com/watch?v=SkN8rNJWjuQ
Škuorke: http://www.youtube.com/watch?v=mbm9zC4f0yo
Skupna pesem vseh nastopajočih: http://www.youtube.com/watch?v=AezrXnOHKNA

5. 9. 09

Dan za druženje - 5. 9. 2009

PRVA PRILOŽNOST: sejem v Sevnici. Vsako prvo soboto v mesecu je mogoče med stojnicami na parkirišču pred pošto srečati marsikaterega znanca ali znanko. To pa je tudi prilika za druženje s skušnjavami, kaj od ponujenega blaga kupiti. Tudi danes ni bilo nič drugače.
DRUGA PRILOŽNOST: knjižnica v Sevnici. Če tu slučajno ne srečaš znancev, pa zagotovo naletiš na dobre knjige in to je tudi prijetno druženje.



TRETJA PRILOŽNOST: 9. svetovni festival praženega krompirja v Radečah. Prvi dve priložnosti sta znani in preizkušeni, ta - tretja pa je nekaj novega. In novo je treba odkrivati. Točno okrog dvanajstih je uradni začetek z nagovorom predsednika Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, slovesno zapeto društveno himno (dva zbora in pihalni orkester) in še nekaj blagozvočnimi melodijami rogistov in orkestra. Napetost med pražilci na več kot petdesetih stojnicah raste: krompir je pripravljen, ura pa še ni ena, da bi ga smeli uradno začeti deliti. Pa se predsednik znajde, premakne uro malo naprej na radeški čas, zadoni glas možnarja in v lične keramične posode dobimo prve zalogaje praženega krompirja. Postopek je namreč tak, da za štiri evre dobiš posodo z vrvico, zraven še leseno žlico, potem pa vandraš od stojnice do stojnice in poskušaš. In imamo veliko dela: poleg slovenskih kuharskih mojstrov še hrvaški, češki, slovaški, nemški, francoski... Vsak krompirju še kaj posebnega doda, stojnico izvirno opremi, poskuša pritegniti pozornost. Tudi z glasbo. Te pa je bilo tudi na glavnem prireditvenem odru v velikem šotoru veliko, zraven pa še dramski prizori in folklorna skupina iz Nikšiča in... verjetno je vse skupaj trajalo pozno v noč. In, koga vse srečaš na taki prireditvi? Neverjetno! Morate kdaj sami poskusiti. Pa, da ne bi slučajno kdo dvomil, kako resno je tole društvo, ki si prizadeva za priznanje praženega krompirja. Samo malo je treba pobrskati po njihovi spletni strani, pa takih dvomov ni več. Aha, praženega krompirja bomo v naslednjih dneh gotovo pojedli nekaj več, saj smo dobili obilo idej in receptov. Pa dober tek!

http://prazen.krompir.si/

Glasbe in dobre volje na prireditvi res ni manjkalo.

Video posnetka na YouTube:
http://www.youtube.com/watch?v=UarnYZZsmSw
http://www.youtube.com/watch?v=NF0I5ULtvMU

4. 9. 09

Delovna akcija na Lisci - 4. 9. 2009

Jutro ne obeta lepega dneva: oblaki so kot svinčeni pokrov zakrili nebo, zdaj zdaj bodo spustili svojo mokro vsebino. Jih gremo razganjat na Lisco! Izjemoma se na vrh pripeljemo. Vinko in Anica sta v Jurkovi koči pripravila dobrodošlico, sicer pa že pojejo motorne žage, pa "laksarce" kosijo odvečno travo, v rokah se znajdejo grablje, metle, čopiči... Da ne kompliciram preveč: okolica Tončkovega doma in Jurkove koče je kot nova. Baje smo napravili veliko več, kot so pričakovali in to bolje od željenega. Po malici in kozarčku je padla taka ocena. Tudi vreme je zdržalo in dež se je vlil čisto na koncu.
In, kje je tu zadovoljstvo? O, pa še veliko ga je ob pogledu na opravljeno delo in zavesti, da bodo obiskovalci Lisce še bolj uživali na tej lepi posavski točki. Lahko pridete poskusit in preverit. Če ne prej - se vidimo tam v nedeljo, 13. septembra, ko se ob enajstih začne prireditev Lisca poje.

3. 9. 09

Pod Krnom - 1. do 3. 9. 2009



Že pot proti cilju je nekaj posebnega: lep dan, prvo uživanje že pri Zelencih pred Ratečami, potem skozi Trbiž in postanek ob Rabeljskem jezeru. Proti Predelu vodi cesta krepko navkreber, potem pa seveda navzdol proti Logu pod Mangrtom. Novi most je že prevozen, na cesti pa delavci še nekaj brkljajo. Že je tu utrdba Kluže, potem pa zavijemo proti Lepeni in čisto na koncu doline parkiramo jeklenega konjička. Naprej pa peš: mulatera zavija sem in tja, da se ti od višine ne zvrti, drevje pa nudi prijetno senco. Kljub temu pade kakšna kaplja s čela. Po slabih dveh urah se pot več ali manj zravna in nas mimo planine Duplje, kjer je še vedno nekaj krav, prašičkov in kur, pripelje do Krnskega jezera. Nad njim nas v navidez nedostopni strmini med macesni in jerebikami čaka gostoljubna koča Murka. Za njo planjava zrelih borovnic, vmes se baha visoka trava, veliko je tudi gorskega cvetja. Veter šumi v krošnjah, tu in tam se zasliši svarilni žvižg svizca, ki se boji za svojo družino, drugače pa mir, tišina... In zvečer zasijejo stene Lemeža v luninem siju.
Sredino jutro je olepšano s svežo roso, Velika Baba se ogleduje v jezeru, na nasprotni strani - daleč nad njim, pa kraljuje mogočni Krn. Pri odkrivanju lepot okolice naletimo na zelo veliko modre ozkolistne preobjede, vmes se košatijo volnatoglavi osati, najdemo tudi rumene cvetove gorskega maka, pa klinčke in cvetoče grme rododendrona. Na odmaknjenih mestih ne manjkajo niti planike, po pobočju zadiši po ciklamah... K jezeru prihajajo obiskovalci, si ogledujejo drobne ribice in jih dražijo s koščki kruha. Nekateri se napotijo naprej proti Krnu, vsaj dve uri in pol hoje jih še čaka, drugi se vrnejo h koči pri Krnskem jezeru ali v dolino. Elčko in Vinka čaka delo pri Murki, malo tudi jaz pomagam; sicer pa tu uživamo do četrtkovega jutra.
Ponoči dež poropota po strehi, vendar ni hudega: zjutraj so sicer visoki vrhovi oviti v oblake, po nekaterih dolinah se vlačijo megle, včasih malo posije sonce; skratka: suhi pridemo spet v Lepeno in preko Vršiča domov.


Ribice v Krnskem jezeru se borijo za kos kruha.