21. 4. 16

Štrit in Križe - 20. 4. 2016

Nekam hladno je, ko se študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica zbira pri rondoju v Šmarju. Pogled na termometer potrdi naše občutke: samo dve stopinji kaže. Dvajset se nas je zbralo in s petimi avtomobili se zapeljemo po Impoljskem grabnu, skozi Zavratec in proti Bučki. 



Na križišču Vejer je dovolj prostora za parkiranje, peš pa ne nadaljujemo poti proti Bučki ali Raki, ampak se napotimo proti Štritu. V Sevnici sonce, tu pa megla, da komaj kaj vidimo v okolici. 


Ne prezremo pa točke Mlinarjeve poti Marjetičev mlin, preberemo vse na informativni tabli in se držimo prebranega: nekateri izdelajo priročne piščalke, vsi skupaj za zapojemo Ob bistrem potoku je mlin. Hiše, vrtovi in njive v Štritu so lepo urejeni, občudujemo cvetje od vijolic, tulipanov, španskega bezga do potonik. Veliko konkurenco pa jim dela tudi razcvetelo drevje. 




Pod cesto pogled pritegneta dva konja, ki se paseta in igrata na pašniku, pod njima pa zagledamo čoln. Seveda, ob Štritovskem jezeru smo, čeprav ga skoraj nič ne vidimo. To je z meteorno vodo zalita nekdanja glinokopna jama z dolžino več kot 200 metrov, 120 metrov široka, voda je globoka od 10 do 15 metrov, površina pa  znaša okrog 1,5 hektara. Nima površinskih dotokov in odtokov. Ker je megla pregosta, opustimo idejo, da bi jezero obhodili, in se po isti poti vračamo proti avtomobilom. 


Lado nas opozori na prijeten kotiček malo pred tablo za Dule, ki bi ga bilo res škoda prezreti. Pri Hrvatovem mlinu stoji maketa mlina, kjer se sestavni deli premikajo, če obrneš vodno kolo, na posebni tabli se lahko preizkusiš v poznavanju delov mlina s pretikanjem žic v prave luknje, na informativni tabli pa je izziv, če razumemo pregovore. Recimo: Iz te moke ne bo kruha. Za nas velja to v tem smislu, da danes ne bomo prehodili vseh desetih kilometrov Mlinarjeve poti, saj to niti ni bil naš namen, nas je pa zamikala za kdaj drugič. Gotovo pa lahko izrečemo en velik bravo za vse, ki so to pot oblikovali, če jo presojamo po dveh točkah od šestih. Včasih je bilo na potoku Čolnišček devet mlinov in dve žagi, snovalci pa poskušajo ohraniti to kulturno dediščino, izkoristiti lepote narave in obiskovalcem ponuditi nekaj posebnega. Tudi mi smo se naužili žuboreče vode, zelenja in cvetja okrog nje, postavili majhno mlinsko kolo na žleb ..., se počutili spet malo otroci. 


S pašnika nad cesto nas zvedavo opazujejo krave, mi pa njih. 


Megla se počasi dviga, ko na Vejerju samo preverimo, če nas avtomobili še čakajo, mi pa krenemo proti naselju Dolenje Radulje s cerkvijo Svetega Mihaela. 


Na levi in desni pred vzponom med vinograde se odpre zanimiv pogled na grad Radeljca, ki so ga postavili v 16. stoletju, izmenjalo se je veliko lastnikov, leta 1943 je bil grad požgan in kasneje delno obnovljen. Ostanki pričajo o nekdanji mogočnosti. 


Med vinogradi in zidanicami se vzpenjamo in oziramo nazaj proti Bučki, Stopnemu in Gorenjim Raduljam. Ob poti je veliko cvetočega zimzelena, glede na število cvetov se nam obeta bogata letina jagod, vrtički pa so polni različnih rož in grmičkov. 





Kmalu se nam začnejo odpirati razgledi tudi na vzhod: velike površine, ki jih pripravljajo za nove vinograde, naprej pa Rovišče pri Studencu, zadaj Veliki Trn ...
V Trbovčevi zidanici imamo kratek postanek za klepet in dezinfekcijo, pri zidanici na Križah pa nam že maha Marija, da slučajno ne bi zašli. 



Na sončno senčni terasi smo deležni aperitiva, čaja, dveh vrst vina in kave, vmes pa domiselno oblikovanih sendvičev v obliki ptičev in slastne gibanice. Tako bogate pogostitve pa res nismo pričakovali! Razvezali so se jeziki, ovlažila grla, tudi nekaj pesmi smo zapeli.

Foto: Vinko Šeško.
Kako naprej, oziroma nazaj na izhodišče? Kolikor prisotnih, toliko idej! Pa je Vinko odločil: peš do avtomobilov, kdor ne, naj se z dvema šoferjema, ki ju bo Marija peljala na parkirišče, dogovori za prevoz. 13 nas je pešcev in vsaj malo porabimo dobljene kalorije do avtomobilov, 


v Sevnici pa smo šele okrog pol dveh. Za tako bogat in lep program je vredno podaljšati običajno dolžino pohoda.

Video:

Ni komentarjev: